Zapuščamo Bajino Bašto in se vračamo v BiH.
Naš naslednji cilj je spominski park Donji Potočari pri Srebrenici.
Donji Potočari, naselje nekaj kilometrov pred Srebrenico. Zavedamo se, da smo vstopili na območje poslednjega počitka preko 8000 žrtev genocida nad Bosanskimi Muslimani, ki se je zgodil leta 1995, med vojno na tem območju.
Ciril je v pogovoru s prodajalko spominkov zapisal njeno pripoved in svoje vtise ob obisku spominskega parka.
Ko vstopiš v spominski center Potočari in zagledaš obeležje, da je bilo na tem prostoru doslej pokopanih 8372 žrtev genocida v Srebrenici, te stisne v grlu in nemo zreš v bele spomenike in napise, ki jih ni videti konca. Kar ne moreš verjeti , da so ljudje zmožni storiti toliko grozodejstev kot se je to zgodilo julija 1995, v Srebrenici.
O dogodkih tistega časa sem se pogovarjal s prodajalko spominkov , ki je bila takrat še otrok .
Pokazala mi je kje so skladišča bivše tovarne akumulatorjev kamor so se zatekli begunci iz Srebrenice in okolice, misleč, da jih bodo pripadniki modrih želad zavarovali pred grozodejstvi pripadnikov Srbske vojske. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Poveljnik modrih čelad jih je predal Srbski vojski. Nadaljevanje je znano, posilstva in poboji , morišča pa so daleč naokrog, kjer so krivci skušali prikriti svoje zločine .Njeni družini je uspelo pobegniti v Tuzlo, po končani vojni pa so se vrnili na porušen dom v Srebrenico.
Srebrenica je pred vojno štela okoli 35 000 prebivalcev od katerih je bilo več kot tri četrtine Bošnjakov. Danes živi v Srebrenici, ki spada pod Srbsko Krajino še okoli 15 000 prebivalcev od katerih je polovica povratnikov, Bošnjakov, ostalo so Srbi.
Kot je navedla je danes težko sobivanje s prebivalci , od katerih jih je tudi veliko znanih sodelavcev oz. sokrivcev za masaker, ki se je zgodil v času vojne.
PS:V državah članicah EU se 11. Julij obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici..
Za vsaj nekaj pojasnil se odpravimo na nasprotno stran pokopališča v objekte nekdanje tovarne akumulatorjev. V teh že takrat zapuščenih prostorih je bila baza Nizozemskih pripadnikov modrih čelad. Urejen muzej ponuja informacije o dogodkih. Razstavljene fotografije prikažejo vzdušje v “bazi”, ki je takrat ponujala edino varno zaščito beguncev iz okoliških vasi. Zakaj so tistega usodnega dne iz tega varnega zavetja odpeljali tisoč in več žensk, otrok in ostarelih moških še do danes ne vemo. Ob izhodu so jih prevzeli vojaki Srbskih oboroženih sil, ločili moške in ženske in jih odpeljali na “na varno”, s tem, da se moški in dečki niso nikdar vrnili na svoje domove.
Z mešanimi občutki zapuščamo kraj, ki postaja vse bolj obiskan, ne samo s strani sorodnikov žrtev, temveč tudi naključnih obiskovalcev. Po videnem je samoumevno poraja vprašanje, ali se je to res zgodilo na prelomu 21. stoletja ?
Vožnjo nadaljujemo ob Drini vse do Bjeljine.
Etno selo Stanišiči se razprostira na površini 15 ha. Oisk je namenjen obiskovalcem, ki lahko vidijo avtentične zgradbe iz območja BiH, kot so kovačnica, mlin in mlekarna. Osrednji prostor zapolnujeta dva manjša ribnika naseljena z družinama belih in črnih labodov. Poleg je restavracija, ki ponuja bosanske jedi, pripravljene na tradicionalen način.
Ne manjkajo hotelska ponudba in igrišča za otroke. Vse skupaj obdaja obilo zelenja in sence, ki je zelo dobrodošla v vročih dneh, kakšen je bil tudi ob našem obisku.
Tu sklenemo naše fotografsko popotovanje. Čeprav je napisno veliko besed, pa bodo svoje dodale še fotografije, ki so nastale na tem popotovanju.
V jesenskim mesecih pa obljubljamo tudi pravo potopisno predavanje.
V duhu prave fotografske delavnice, bil ustvarjen nekoliko drugačen pogled na potovanje. Franci Lamovšek je predstavil potep skozi okno kombija, ki si ga lahko ogledate tukaj mobilna fotografija
Ne smemo pa pozabiti našega prevoznika, ki je ves čas potovanja skrbel za prevoz, se odrekel marsikateremu razvajanju in nas varno pripeljal domov. Hvala, Srečko, v imenu vseh udeležencev.
V nadaljevanju pa si oglejte fotografije, ki so bile posnete na tem delu potovanja.
Neumorni Franci je na potovanju vsem nam nastavil ogledalo in tako je nastala serija fotografij, ki obelodani doživljanje potovanja vsakega udeleženca. Hvala Franci za spomine.
Avtorji: BojanxSibila, EmixSibila, BrankoxSebasu, DusanxRotar, FrancixLamovsek, SreckoxMajcen, CirilxBec, JurexNovak,